m 1 -- in -ja in -a [ mə̀ mə̀ja in èm êma ] m ( ə̏; ȅ ȇ )
štirinajsta črka slovenske abecede: napiši m ; veliki M ; od k do m ; z dvema m-jema ; trije m-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: m je zvočnik
♦ jezikosl. m simb. samostalnik moškega spola

m 2 [ ḿ ] medm. ( m̑ )
navadno v členkovni zvezi z da, ja izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m, da, morda imaš prav
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m, da, to je res; prim. m-da , mja 1

mà 1 člen. ( ȁ ) nar. zahodno
1. ali 1 , kako : ma ste neumni
2. da 1 , ja 3 : ma, jasno, poznam ga / ma, kakor se vzame

ma 2 vez. , nar. zahodno, v protivnem priredju
pa 2 , ampak 2 : dela, ma ne rad / elipt. ma vi niste iz naših krajev

macafízelj tudi macefízelj -zlja m ( í ) nar.
1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato
2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal

macafúra -e ž ( ȗ )
nar. zanemarjeno oblečena, skuštrana ženska: pijana macafura

macaron gl. makron 2

macefizelj gl. macafizelj

mácelj -clja m ( á )
zastar. bat , bet , kij : z macljem je tolkel po sekiri, dokler se grča ni razklala
// macola : komaj je vihtel macelj

macerírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin
// med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo

maceríran -a -o:
maceriran les ; maceriran plod odmrl in zmehčan plod

macêsen -sna m ( é )
gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli ; posekati macesen ; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa
♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis

macêsenje in macêsnje -a [ prva oblika macesənje ] s ( ȇ )
zastar. macesnovje : iti v macesenje

macêsnov -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba
♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei

macesnovína in macêsnovina -e ž ( í; é )
macesnov les: stanovanjska oprema iz macesnovine

macêsnovje -a s ( é )
macesnov gozd: pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja z macesnovim drevjem

mach -a [ máh ] m ( ȃ )
let. žarg. Machovo število: letalo je doseglo hitrost tri mache

machiavellizem ipd. gl. makiavelizem ipd.

machizem gl. mahizem

Machov -a -o [ máhov- ] prid. ( ȃ )
fiz., v zvezi Machovo število in machovo število število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah: Machovo število letala je tri

mácljek -a [ macljək tudi macljek ] m ( ȃ )
nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski

macóla -e ž ( ọ̑ )
težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo ; z macolo udariti po čem

mačák -a m ( á )
knjiž., ekspr. mačji samec; maček 1 : sosedov tigrasti mačak

mačè -éta tudi máče -ta s ( ȅ ẹ́; á )
ekspr. mlada mačka, mucka: mačka z mačeti ; otrok se je igral kot mače
// mačka : mače je prijazno drgnilo hrbet ob njegov gleženj
● ekspr. tole mače bom že ukrotil, je rekel dekle

máčeha -e ž ( á )
1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho ; dobra, hudobna mačeha ; fantkova mačeha
// ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati ; pren. tujina je človeku mačeha
2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh
♦ bot. divja mačeha divja vijolica

máčehica -e ž ( á )
ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice

máčehovski -a -o prid. ( á )
nav. ekspr. nanašajoč se na mačehe, slabe, neskrbne matere: ta ženska je zanj mačehovska / tedanje oblasti so imele do šolstva mačehovski odnos ; ta dejavnost je bila doslej deležna le mačehovske pozornosti / narodnostno zatiranemu ljudstvu mačehovska država / mačehovska zima zelo neugodna

máčehovsko prisl. :
mačehovsko skrbeti za koga ; (po) mačehovsko ravnati s kom

máček 1 -čka m ( á )
1. mačji samec: maček leži na peči ; naš maček rad lovi miši ; maček mijavka, praska, prede ; črn maček ; urno kakor maček je splezal na drevo ; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati
// domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši; mačka : dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši ; prišel je po tiho kot maček
2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov ; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel ; novinec med starimi mački
3. krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom
4. pog. priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve, obrt. valjček : beliti z mačkom
5. star. sidro : spustiti mačka ; vzdignili so mačka in odpluli
6. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj ; z mačkom obračati hlode ; z mačkom odtrgati goreči del strehe
7. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka ; v mačku je imel veliko denarja
● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver ; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl ; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve ; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde ; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja ; nizko reži se kot pečen maček zelo
♦ agr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk ; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov ; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki ; petr. apneni maček lehnjak ; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu

máček 2 -čka m ( á )
nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka ; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka ; maček po šmarnici
// navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček ; ima hudega moralnega mačka

mačéta -e ž ( ẹ̑ )
v tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje: skozi tropski pragozd si je utiral pot z mačeto / bili so oboroženi z noži in mačetami

máčevje -a s ( á )
nar. ivovje : mačevje raste ob vodi / nalomiti mačevja

máčica -e ž ( ā )
1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču ; mlade mačice ; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko
2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica
3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo ; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic
// vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic
4. ekspr., zastar. večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku

mačíst -a m ( ȋ )
kdor zagovarja pretirano poudarjanje možatosti: pisatelj je bil znan ženskar in mačist

mačístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na mačiste ali mačizem: mačističen svet ; mačistična družba ; mačistična kultura

mačízem -zma m ( ī )
pretirano poudarjanje možatosti: ženske se trudijo narediti konec mačizmu in kulturi, ki ji vladajo moški

máčjak tudi máčjek -a m ( ȃ )
mačji iztrebek:

máčji -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep ; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno ; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
// v zvezi mačja bolezen zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke, med. mikrosporija : mačja bolezen lahko traja več tednov ali mesecev
● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar ; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar ; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum ; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria ; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys ; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni ; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja ; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka

máčje prisl. :
mačje uren ; po mačje je splezal na drevo ; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu

máčka -e ž ( ȃ )
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši: mačka čepi na peči in prede ; mačka se grbi, ježi, piha pred psom ; mačka se igra z miško ; mačka mijavka, prede, se umiva ; mačke se gonijo ; pri hiši imajo veliko mačk ; bela, črna, pisana mačka ; mlada mačka ; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče ; prišel je po tiho kot mačka ; nižje pog. siten kakor breja mačka ; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka nav. mn. domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica: mačka ima mlade ; mačka je skotila mladiče ; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr. spolno privlačna ženska: ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka ; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega ; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema ; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se ; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela ; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši ; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško ; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris ; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus ; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka

máčkar -ja m ( ȃ )
nav. ekspr. kdor goji ali prodaja mačke:

mačkárna -e ž ( ȃ )
podjetje za vzrejo rodovniških mačk: naša mačkarna je članica Slovenskega felinološkega društva

máčkast 1 -a -o prid. ( á )
nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola: od popivanja je mačkast ; zjutraj se je prebudil mačkast ; mačkast od pijače / mačkasta glava / mačkast ponedeljek / družbene spremembe so pri nekaterih povzročale mačkasto razpoloženje

máčkasto prisl. :
mačkasto se počutiti

máčkast 2 -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. tak kot pri mački: mačkasto prilizovanje

máčkica -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. manjšalnica od mačka: mačkice se igrajo ; dekle se je kot mačkica privila k fantu

máčkin -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mačke: mačkin rep ; mačkino mijavkanje
● ekspr. to niso mačkine solze to ni majhna, nepomembna stvar

mačkojéd -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
nav. slabš. kdor jé mačke:

mačkón -a m ( ọ̑ )
ekspr. maček, zlasti velik: vse mačke in mačkone bom spravil od hiše

máčkora -e ž ( á )
nar. maškara : mačkore so prišle / iti v mačkore

máčkov 1 -a -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na maček 1 : mačkovi kremplji / mačkova lenoba
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
2. nar. nanašajoč se na mačkovino ali mačevje: mačkove šibe

máčkov 2 -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na maček 2 : bil sem ves mačkov / mačkov ponedeljek

máčkovec -vca m ( á )
privrženec hrvaškega politika Mačka: neuspešna prizadevanja mačkovcev

máčkovina -e ž ( á )
nar. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi; iva : posekati mačkovino / butara iz mačkovine

máčo -ta in -a m ( ȃ ) pog.
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: v javnosti se kaže kot mačo ; pravi mačo

madáma -e ž ( ȃ ) star.
1. gospa , madame : ta madama mi je ugajala / kot nagovor tudi vi, madama, pridite ; kot pristavek k imenu madama Elizabeta
2. delodajalka , gospodinja : madama ji je dajala za nadurno delo majhno odškodnino

madame -- [ madám ] ž ( ȃ )
1. zlasti v francoskem okolju gospa : kar naprej je nekaj pripovedoval madame / kot nagovor poljubljam vam roko, madame ; kot pristavek k imenu madame Elza
2. v carski Rusiji privatna vzgojiteljica in učiteljica: njegovi otroci imajo madame

madapolám -a m ( ȃ )
tekst. mehka bombažna tkanina, navadno beljena, tkana v platneni vezavi: kupila je rjuhe iz madapolama

madêjra in madeira -e [ madêjra ] ž ( ȇ )
sladko vino jantarne barve z Madeire: naročiti buteljko madejre

mademoiselle -- [ madmoazêl ] ž ( ȇ )
zlasti v francoskem okolju gospodična : prva je kozarec izpila mademoiselle / kot nagovor mademoiselle, ali vas smem prositi za naslednji ples

madêrec -rca m ( ȇ )
star. madeira : steklenica maderca

mádež -a m ( ȃ )
1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež ; odstraniti madeže s tapet ; krvni madež ; madež od olja ; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo ; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik ; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev
2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža ; oprati s svojega imena madež ; očitek je vrgel grd madež nanj ; to je bil madež v njenem značaju
♦ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela

mádežast -a -o prid. ( ȃ )
ki ima madeže: madežasta obleka ; miza je vsa madežasta od barv / očistiti madežasto mesto na suknjiču / madežasto lice

mádežek -žka m ( ȃ )
manjšalnica od madež: na srajci je bilo videti nekaj rjavih madežkov

madeževáti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. kaziti , kvariti , onečaščati : njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo

madison -a [ mêdison in médison ] m ( ȇ; ẹ̑ )
skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison
// skladba za ta ples: zaigrali so madison

madóna 1 in madôna -e ž ( ọ̑; ȏ ) knjiž.
1. kip ali podoba Kristusove matere: lesena gotska madona ; Rafaelove madone ; lepa kot madona
2. idealna, krepostna ženska: ne vem, ali si madona ali vlačuga

madôna 2 tudi madóna medm. ( ȏ; ọ̑ ) pog.
1. izraža začudenje, navdušenje: o madona, tu se bomo pa že najedli
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madona sveta, da človek nima vsaj malo miru
3. izraža podkrepitev trditve: madona, smo utrujeni

madônati -am tudi madónati -am nedov. ( ȏ; ọ̑ )
ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati

madônca in madónca medm. ( ȏ; ọ̑ ) pog.
1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem
3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni

madónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nav. ekspr. tak kot pri madonah: dekle z madonskim obrazom ; madonski pogled ; madonske oči

madrigál -a m ( ȃ )
glasb. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale ; Gallusovi moteti in madrigali
// lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal

madrigálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi

madrigalíst -a m ( ȋ )
glasb. kdor komponira ali poje madrigale: italijanski madrigalisti ; zbor madrigalistov

madrón -a m ( ọ̑ )
nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona

madrónščica -e ž ( ọ̑ )
bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris:

madžáriti -im nedov. ( ā ȃ )
madžarizirati : madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem

madžarizácija -e ž ( á )
glagolnik od madžarizirati: nasilna madžarizacija

madžarízem -zma m ( ī )
jezikosl. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju

madžarizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem ; obmejne vasi se madžarizirajo

madžarón -a m ( ọ̑ )
slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron
♦ zgod. madžaron na Hrvaškem, sredi 19. stoletja pristaš hrvaško-ogrske stranke

madžarónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na madžarone: madžaronska miselnost / madžaronska stranka

madžarónstvo -a s ( ọ̑ )
slabš. madžaronska miselnost: očitali so mu madžaronstvo / politični boj z madžaronstvom

madžárski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja
♦ vet. madžarski ovčar ; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem

madžárstvo -a s ( ȃ )
državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo

madžárščina -e ž ( ȃ )
madžarski jezik: dobro obvlada madžarščino

maestóso [ maestózo ] prisl. ( ọ̑ )
glasb., označba za izraz izvajanja veličastno : igrati maestoso

maestrál -a m ( ȃ )
meteor. veter v Sredozemlju, ki piha z morja na kopno: od jutra do večera je pihal, vlekel maestral ; sunki maestrala

maéstro -a m ( ẹ̑ )
ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster: violino se je učil pri nekem znanem maestru

máfija -e ž ( á )
1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna kriminalna organizacija, ki svoje (finančne) cilje dosega predvsem z izsiljevanjem, ustrahovanjem: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili ; za ugrabitev otroka sumijo mafijo ; nasilje mafije / ameriška mafija
2. skupina ljudi, ki deluje podtalno: ti ljudje so mafija / ekspr. zelena mafija organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah

máfijec -jca m ( á )
zlasti v italijanskem in ameriškem okolju član tajne kriminalne organizacije: mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice ; italijanski mafijec
// slabš. človek, ki deluje ilegalno: tajkunski mafijec

máfijski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na mafijo: mafijski voditelji / mafijske organizacije

máfin tudi muffin -a [ máfin ] m ( ȃ )
gastr. slaščica iz umešanega testa z dodatki, pečena v pekaču z vdolbinicami: borovničevi, čokoladni, pomarančni mafini ; ovseni, polnozrnati mafini ; mafini s čokolado ; papirčki za mafine / pekač za mafine

mafiózo -a m ( ọ̑ ) pog.
mafijec : iz pisarne javnega tožilca so sporočili, da bodo mafiozom stopili na prste / slabš. glavni mafiozo

mág -a m ( ȃ )
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik , vedež : modrost magov
2. knjiž. čarovnik : mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede

magacin ipd. gl. magazin ipd.

magári člen. ( ȃ ) pog.
1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči ; za tako sliko dam magari pet tisoč evrov tudi, celo ; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš
// izraža pritrjevanje, privolitev: »Ali bi ga požirek?« »Magari.«
2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš ; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«

magazín tudi magacín -a m ( ȋ )
1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče : s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin ; v magazinih leži veliko blaga ; magazin za knjige
2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin ; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin
3. star. blagovnica 1 , veleblagovnica : ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin
4. star. prodajalna , trgovina : v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin ; okrajni magazin
5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine ; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin
// pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin
♦ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo

magazinêr tudi magacinêr -ja m ( ȇ )
zastar. skladiščnik

magazinírati tudi magacinírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar. uskladiščiti : magazinirati pošiljko moke

magazínski tudi magacínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na magazin: magazinski delavec / magazinska zgodba ; slabš. bere samo magazinsko literaturo / radijska oddaja magazinskega tipa

magdaléna -e ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami

magdalénica -e ž ( ẹ̑ )
drobno odišavljeno biskvitno pecivo, navadno v obliki školjke: ob grižljaju magdalenice in požirku čaja ga je preplavil spomin na minule čase

magdalénka -e ž ( ẹ̑ )
rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi ; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija

mágičen -čna -o prid. ( á )
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije ; magični obredi ; z magično formulo klicati duhove ; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile ; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra ; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike ; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo ; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost

mágičnost -i ž ( á )
značilnost magičnega: magičnost plesov / knjiž., ekspr.: plastika učinkuje s svojo posebno magičnostjo ; magičnost umetniške besede

magíja -e ž ( ȋ )
1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: spoznavati magijo ; učiti se magije ; elementi, skrivnosti magije
2. knjiž. čarovništvo , čaranje : verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo ; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi , črna magija usmerjena v škodo ljudi
3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija ; umetnostna magija ; magija umetniške besede

magíjec -jca m ( ȋ )
knjiž. mag : modrost magijcev / magijec s čarovno palico čarovnik

magíjski -a -o ( ȋ ) prid.
nanašajoč se na magijo: magijski simboli ; magijske metode, prakse, tehnike ; magijska miselnost, zavest ; magijska besedila / magijski krog ; magijski obredi, postopki, uroki ; magijske formule ; magijsko orodje, orožje / magijska moč

mágik -a m ( á ) knjiž.
1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik , vedež : modrost magikov
2. čarovnik : nastop magika

mágirus tudi magírus -- v prid. rabi ( ȃ; ȋ )
teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev

Mágirusov tudi Magírusov -a -o prid. ( ȃ; ȋ )
teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev

magíster -tra m ( í )
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra ; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote

magistêrij -a m ( é )
1. magistrski naslov: doseči, imeti magisterij ; napraviti izpit za magisterij
2. delo, izpit za dosego magistrskega naslova: narediti magisterij

magístra -e ž ( ȋ )
pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor gospa magistra

magistrála -e ž ( ȃ )
glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali ; naselja ob magistrali Ljubljana–Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala ; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala
// publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom republike in pošto

magistrále -a m ( ȃ )
lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom ; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)

magistrálen 1 -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. glaven 1 , najvažnejši : to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga

magistrálen 2 -lna -o prid. ( ȃ )
farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo

magistrálka -e ž ( ȃ )
glavna (prometna) pot: zaradi nesreče je bila magistralka več ur zaprta

magistrát -a m ( ȃ )
1. v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata ; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu
2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata ; trg pred magistratom
● ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se
3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov

magistráten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana ; magistratno dvorišče / magistratni uradniki

magistratúra -e ž ( ȗ )
1. nekdaj magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo
2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev

magístrica -e ž ( ȋ )
ženska, ki ima magistrski naslov: magistrica znanosti / diplomanti bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti

magistrírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved ; magistrirala je na zagrebški univerzi

magístrski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na magistre: podelili so mu magistrski naslov ; doseči magistrsko čast / magistrski izpit ; magistrsko delo / magistrska diploma

mágma -e ž ( ȃ )
geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme

magmátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje

mágna kárta mágne kárte in magna charta magne charte [ mágna kárta ] ž ( ȃ, ȃ )
vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta

magnát -a m ( ȃ )
nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat ; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski

magnátka -e ž ( ȃ )
nav. ekspr. zelo bogata in vplivna ženska: revež sem v primerjavi s to magnatko / medijska magnatka

magnátski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj ; velike magnatske posesti

magnét -a m ( ẹ̑ )
predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom ; prizor je gledalce pritegnil kot magnet ; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet ; pren. zanj je največji magnet opera ; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo
♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet ; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti ; južni, severni pol magneta

magnétek -tka m ( ẹ̑ )
1. manjšalnica od magnet: igrača z nevarnimi magnetki / tabla s plastičnimi magnetki ki so vloženi v plastiko / pritrditi voščilnico z okrasnimi magnetki ; magnetki na hladilniku
2. priprava za terapijo z magnetnim poljem: stopalni vložki z magnetki

magnéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na magnet:
a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol ; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok ; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik ; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik ; fiz. magnetni pol ; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu ; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever–jug ; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug ; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri ; magnetne silnice ; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke ; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih ; min. magnetni kršec pirotin ; magnetni železovec magnetit ; rač. magnetni pomnilnik del računalnika, ki hrani informacije ; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom

magnétno prisl. :
železo postane magnetno nasičeno

magnétenje -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla

magnétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje
2. magneten : magnetične lastnosti / magnetično železo

magnétično prisl. :
njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti

magnétičnost -i ž ( ẹ́ )
magnetnost : magnetičnost snovi

magnetílen -lna -o prid. ( ȋ )
elektr. ki magneti: magnetilni tok ; magnetilno navitje

magnetít -a m ( ȋ )
min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita ; rudnik magnetita

magnétiti -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
delati kaj magnetno: magnetiti jeklo

magnetízem -zma m ( ī )
1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem ; uporaba magnetizma ; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem ; ta človek izžareva magnetizem voditelja
♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje ; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma
// veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma
2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali ; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem

magnetizêr -ja m ( ȇ )
kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer

magnetizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati
2. star. magnetiti : magnetiziral je jeklo

magnetizíran -a -o:
magnetiziran človek

magnétnica -e ž ( ẹ̑ )
fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug: odklon magnetnice

magnétnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost magnetnega: izgubiti, obdržati magnetnost

magneto... ali magnéto... prvi del zloženk ( ẹ̑ )
nanašajoč se na magnet: magnetometer ; magnetohidrodinamičen

magnetofón -a m ( ọ̑ )
priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče ; vključiti magnetofon ; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete ; reportažni magnetofon

magnetofónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na magnetofon: magnetofonski posnetek, zapis ; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak
♦ elektr. magnetofonska glava

magnetográm -a m ( ȃ )
dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje

magnetométer -tra m ( ẹ̄ )
fiz. priprava za merjenje magnetnega polja: protonski magnetometer

magnetoskóp tudi magnetoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom

magnetoskópski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na magnetoskop: magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak

magnétoterapíja -e ž ( ẹ̑-ȋ )
med. zdravljenje z utripajočim magnetnim poljem nizkih frekvenc: aparat za magnetoterapijo ; vadba v bazenu in magnetoterapija

magnétovec -vca m ( ẹ̑ )
min. magnetit : pridobivati železo iz magnetovca

magnetrón -a m ( ọ̑ )
elektr. priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj:

magnétski -a -o prid. ( ẹ̑ )
magneten : magnetske lastnosti / magnetska energija

magnézij -a m ( ẹ́ )
kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita

magnézija -e ž ( ẹ́ )
krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo ; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo
♦ kem. magnezijev oksid

magnézijev -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid ; magnezijeva zlitina
♦ grad. magnezijev fluat

magnézijski -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je iz magnezija: prižgati magnezijsko nit

magnezít -a m ( ȋ )
min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita ; rudnik magnezita

magnezíten -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik
♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida ; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita

magnificénca -e ž ( ẹ̑ )
navadno s svojilnim zaimkom naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas

magnífikat -a m ( ȋ )
1. rel. Marijina hvalna pesem v evangeliju: peti magnifikat
2. glasb. skladba s tem motivom:

magnitúda -e ž ( ȗ )
geol. jakostna stopnja potresa: potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa

magnólija -e ž ( ọ́ )
okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti: magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija

mágnum -a m ( ȃ )
1. steklenica za vino, ki drži približno 1,5 l: v zadnjih letih narašča prodaja šampanjca v magnumih
2. revolver ali pištola velikega kalibra: ob hišni preiskavi so mu zasegli magnum ; streljati z magnumom

magót -a m ( ọ̑ )
zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana:

máh 1 -ú in -a m , mn. mahôvi ( ȃ )
1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta ; z drevja ostrgati mah in lišaj ; sesti na mah ; z mahom obraslo, poraslo drevo ; debel, mehek mah ; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah
2. nar. barje : njive na mahu ; loviti ptice na mahu
3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh 1 : iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič
// ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih ; obril si je mah pod nosom
4. v zvezi planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, bot. islandski lišaj : čaj iz planinskega mahu lahko pripravimo na dva načina
♦ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira ; geogr. mah visoko barje ; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju

màh 2 tudi máh máha m ( ȁ á; ȃ )
1. glagolnik od mahniti: rahel mah ; mah z mečem, veslom (pri veslanju) ; mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
2. star. razmah , polet : dati maha svojim čustvom ; stvar je dobila še večji mah
3. star. trenutek , hip 1 : (na) prvi mah ni razumel vsega ; ta mah nimam časa ; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom ; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari ; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje ; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku ; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem ; ekspr. z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj ; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim ; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
♦ pravn. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah

mahagóni -ja m ( ọ́ )
tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa: uvažati mahagoni ; pohištvo iz mahagonija

mahagónijev -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir ; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve

mahagónov -a -o prid. ( ọ́ )
mahagonijev : mahagonov les / mahagonovo pohištvo

mahagónovec -vca m ( ọ́ )
tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les: deblo mahagonovca / pog. miza iz mahagonovca mahagonijevega lesa

mahagonovína -e ž ( í )
mahagonijev les: postelja iz mahagonovine

mahálo -a s ( á )
1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala ; mahalo praproti
2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati

máhanje in mahánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od mahati: mahanje s perutmi, z rokami / mahanje v pozdrav / nastane strahotno klanje in mahanje / mahanje v prazno ; mahanje z besedami

maharádža -e in -a m ( ȃ )
v Indiji knez , vladar : bogastvo maharadže ; maharadže in radže

maharáni -- ž ( ȃ )
v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani

máhast -a -o prid. ( ȃ )
1. podoben mahu: mahasta rastlina
♦ tekst. mahasta preja puhasta nakosmatena dvonitna preja iz česane volne
2. porasel z mahom: sedel je na mahasta tla

máhati -am, in máhati tudi maháti -am nedov. ( á; á á á )
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe ; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi ; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil ; ekspr. pometač maha z metlo pometa ; mahati s signalno zastavico dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala ; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi ; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu ; čez ramo mu je mahala prazna torba ; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati , tolči : jezno mahati koga s palico ; z gorjačo začne mahati po volu ; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti , hoditi : malo je počakal in jo potem spet dalje mahal ; mahati jo proti šoli, v šolo ; mahati jo po sredi ceste ; kam pa mahaš ; mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva ; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal ; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance

maháje :
ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo ; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom

mahajóč -a -e:
govorila je, razburjeno mahajoč z rokami ; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali

mahàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki maha: vola sta stresala mahave uhlje / mahava hoja opotekajoča se, zibajoča se

mahedrálo -a s ( á ) slabš.
1. kar mahedra, navadno kos obleke: kaj si dala nase to mahedralo
2. kdor nerodno, okorno hodi: poglej tisto mahedralo
● slabš. s takimi mahedrali nočem imeti opravka neodločnimi ljudmi

mahedráti -ám nedov. ( á ȃ )
1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo ; veter je prenehal in jadro mahedra ; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala ; vrvi mahedrajo sem in tja ; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu
2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha
3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi ; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom
● ekspr. kam pa mahedraš greš

mahedráje :
mahedraje z vsem telesom je prišel

mahedrajóč -a -e:
mahedrajoče hlače ; ohlapno mahedrajoč trebuh

mahedràv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki mahedra: mahedravi uhlji ; mahedrave hlače ; mahedrava obleka / odšel je z mahedravimi koraki ; ekspr. smeh ji je stresal mahedrave prsi / ekspr. mahedrava ženska

mahedrávo prisl. :
mahedravo so se premikali ; obleka je mahedravo visela na njem ; mahedravo oblečen

mahedrávec -vca m ( ȃ )
slabš. človek, zlasti neskrbno oblečen ali neodločen: počasen mahedravec

mahedrávke -drávk ž mn. ( ȃ )
knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke

mahedrávost -i ž ( á )
lastnost, značilnost mahedravega: mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš. mahedravost politike

máhek -hka m ( ȃ )
nav. ekspr. manjšalnica od máh: otrebiti mahek z debla

máher -ja m ( á ) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojster : postal je pravi maher za lesene strope

mahinácija -e ž ( á )
1. ekspr. preračunljivo, navadno nezakonito dejanje: zaplesti se v mahinacije ; z raznimi mahinacijami je dosegel svoje cilje ; denarna, gospodarska mahinacija / delati mahinacije ; tajna mahinacija
2. zastar. ravnanje , upravljanje : mahinacija s strojem je čisto preprosta

mahízem tudi machizem -zma [ mahízəm ] m ( ī )
filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; empiriokriticizem

mahljáj -a m ( ȃ )
1. rahel mah, zamah: pozdravljala jih je z mahljaji ; mahljaji z robcem
2. glagolnik od mahniti: mahljaj z gorjačo, mečem / kol je presekal z dvema mahljajema / na prvi mahljaj zadeti žilo čiste rude

mahljáti -ám nedov. ( á ȃ )
na rahlo mahati: vzklikala je in mahljala z rokami ; psiček mahlja z repom / mahlja mi v pozdrav, s klobukom / ekspr. s šibo začne mahljati po volu / pog., ekspr. vsak dan jo je mahljal v mesto

mahljáje :
pes se mu dobrika, mahljaje z repom

máhnat -a -o prid. ( ȃ )
porasel z mahom: mahnat kamen, štor ; mahnata veja

máhničevec -vca m ( ȃ )
pristaš Mahničevih kulturnih in verskih nazorov: hud, vnet mahničevec

máhničevski -a -o prid. ( ȃ )
tak kot pri Mahniču: mahničevsko prizadevanje / ekspr. človek mahničevskega kova

máhničevstvo -a s ( ȃ )
Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom

máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. ( á ȃ; ī á ȃ )
1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno
// napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide
● ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti : mahnil ga je s palico ; mahniti po hrbtu ; jezno je mahnil po volu ; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti , oditi : mahnil jo je v mesto ; ko bom lačen, jo bom mahnil domov ; kar peš bom mahnil v mesto

máhnjen -a -o
1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo
2. pog., ekspr. čudaški , neumen : zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen

máhom prisl. ( ȃ )
zastar. v trenutku, v hipu: obraz mu je mahom otrpnil

máhoma prisl. ( ȃ )
knjiž. v trenutku, v hipu: mahoma obstati, zasloveti / žalostna in vesela preteklost, vse je mahoma vstalo pred očmi

mahónija -e ž ( ọ́ )
bot. zimzelen okrasni grm z bodečimi listi in rumenimi cveti, Mahonia aquifolium: venec iz mahonije

mahórka -e ž ( ọ̑ )
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko

máhov -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na máh: mahovo stebelce / mahova ruša / mahov svet

máhovec -vca m ( ȃ )
zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev

mahôven -vna -o prid. ( ō )
nanašajoč se na máh: mahovna ruša / mahovna tla
♦ gozd. mahovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi

mahovína -e ž ( í )
blazina, pas mahu, mah: iti bos čez mahovino ; ležati na mahovini ; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid

mahovínast -a -o prid. ( í )
porasel z mahom: mehka mahovinasta tla

mahovít -a -o prid. ( ȋ )
porasel z mahom: mahovita skala ; mahovita tla

mahôvje -a s ( ȏ )
blazina, pas mahu, mah: sesti na mahovje ; z mahovjem porasli zidovi

máhovka -e ž ( ȃ )
vrtn., navadno v zvezi roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa: posaditi rožo mahovko

máhovnat -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala ; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato

mahôvnica -e ž ( ȏ )
bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice ; mezga iz mahovnic
♦ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog

mahovnják -a m ( á )
nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa: spužve in mahovnjaki

mahúnica -e ž ( ȗ )
bot. zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum:

mail in mêjl -a [ mêjl ] m ( ȇ )
sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta : poslati vprašanja po mailu
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: vsak dan ji pošlje en mail ; v prid. rabi: mail strežnik

mailing -a [ mêjling- ] m ( ȇ )
načrtno pošiljanje obvestil po elektronski pošti izbranim naslovnikom: vse urejajo izključno prek mailinga ; v prid. rabi: mailing akcija ; mailing lista elektronski poštni seznam za hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov

mainstream -a [ mêjnstrím ] m ( ȇ-ȋ )
ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne: glasbeni mainstream ; politični mainstream ; v prid. rabi: mainstream film, medij mainstreamovski film, medij ; mainstream kultura mainstreamovska kultura

mainstreamovski -a -o [ mêjnstrímou̯ski ] prid. ( ȇ-ȋ )
nanašajoč se na mainstream: mainstreamovski film, medij ; mainstreamovska kultura ; mainstreamovska produkcija ; mainstreamovsko občinstvo

maistrovec -vca [ májstrovəc ] m ( á )
udeleženec bojev pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji 1918 in 1919:

maître d'hôtel maître d'hôtela [ mêtrə dotêl ] m ( ȇ, ȇ )
knjiž. šef strežbe, zlasti v večjem gostinskem obratu:

máj -a m ( á )
1. peti mesec v letu: delo bo opravljeno do desetega maja ; pesn. cvetni maj ; ekspr. cvetoči, zeleni maj ; lepa si kot roža v maju / prvi maj praznik mednarodnega delavskega gibanja / ležal je bolan, zunaj pa je bil maj majsko vreme / to je bilo maja ; (meseca) maja bo odpotoval
// pesn. čas mladosti, razvoja: biti v maju / minil je življenja maj / vzcvetel mu je ljubezni maj
2. nar. visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras; mlaj 2 : pred praznikom so fantje postavljali maje

mája -e ž ( á )
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo ; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi
2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo

majánje tudi májanje -a s ( ȃ; á )
glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta

majáriti -im nedov. ( á ȃ )
nar. gorenjsko planšariti : tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah

majarón -a m ( ọ̑ )
začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron ; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico

majarónov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj ; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba
♦ gastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu

majáti májem tudi májati -em stil. májam nedov. , májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal ( á á; á )
povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa ; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo ; klasje se maje ; pijanec stoji pred vrati in se maje ; veriga visi z voza in se maje niha ; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda ; uporno pleme maje vladarju prestol
// povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo ; mostnice so se majale pod nogami ; zemlja se zelo maje
● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili ; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje

majáti se , tudi májati se
1. biti majav: brv je trhla in se že maje ; miza se maje ; zobje se mu majejo ; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje ; stebri starega družbenega reda so se majali ; temelji te filozofije se že majejo
2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih
3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje ; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam
// iti , hoditi : kam se pa maješ
● ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada ; šah. žarg. pozicija se maje je slaba ; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja ; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize

majáje :
pijanec se je majaje napotil proti domu ; majaje z glavo je odšel ; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto

majajóč -a -e:
majajoč z glavo ; majajoč se dom ; skozi majajoče se veje gledati luno

majàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki se (rad) maje: majavi zobje ; iti po majavi brvi, lestvi ; stopnice so že majave / majav kozolec ; majavi temelji / majavi koraki / ekspr. ta mir je zelo majav nestalen
● ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena

majávo prisl. :
majavo hoditi

majávost -i ž ( á )
lastnost, značilnost majavega: majavost zob / občutje majavosti / ekspr. govorice o majavosti podjetja

májcen -a -o [ majcən ] prid. ( ȃ )
ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček ; deček je še majcen ; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba

májceno prisl. :
majceno nam ga pokaži

májceni -a -o sam. :
nič se ne boj, majcena ; sosedovo majceno je izdihnilo

májcken -a -o [ majckən ] prid. ( ȃ )
ekspr. zelo majhen: majckena deklica

májčka -e ž ( á )
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika, zlasti žensko ali otroško: bombažna majčka ; kratka, oprijeta, prosojna majčka ; bela, roza, rdeča majčka z napisom ; majčka in hlače / fantovska majčka ; polo majčka ; majčka brez rokavov / ženska majčka ; majčka s kratkimi rokavi

májčken -a -o [ majčkən ] prid. ( ȃ )
ekspr. zelo majhen: dom je majčken, a prijeten ; majčkene kapljice ; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo

májčkeno prisl. :
majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je ; majčkeno pozno si prišel / majčkeno, prosim kot vljudnostna fraza prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete

majênje tudi májenje -a s ( é; ā )
glagolnik od majiti: majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze

májer -ja m ( á )
1. star. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega majerja
2. nekdaj najemni delavec na (gozdnem) posestvu: socialni problemi pohorskih majerjev
3. nar. gorenjsko planšar : majer daje mleko izletnikom

májerica -e ž ( á )
1. nar. gorenjsko planšarica : jedel je pri majericah po planinah
2. star. žena nižjega oskrbnika, zlasti graščinskega: na pristavi je bila mlada majerica

majeríja -e ž ( ȋ )
nekdaj hiša, zemljišče za majerja: preseliti se v majerijo

majestéta -e ž ( ẹ̑ )
zastar. veličanstvo : sprejela vas bo njegova majesteta

majestétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
knjiž. veličasten , mogočen : bil je majestetičen ; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ jezikosl. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov

majestétično prisl. :
majestetično hoditi, stati

majestétičnost -i ž ( ẹ́ )
knjiž. veličastnost , mogočnost : nastopati v sijaju in majestetičnosti / majestetičnost marmornih kipov

májev -a -o prid. ( á )
zastar. majski , majniški : jasni majevi večeri

májevski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida

majévtika -e ž ( ẹ́ )
filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem: Sokrat kot začetnik majevtike

májhen -hna -o prid. , mánjši ( ȃ )
1. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na razsežnost; ant. velik : majhen človek ; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt ; veliko je spravil na tako majhen prostor ; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival ; majhno jabolko, okno, poslopje ; imam majhno stanovanje ; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen ; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva ; ekspr. kupiti za majhen denar ; majhen dvig prometa ; majhen odstotek ljudi ; majhna doza zdravil ; zelo majhna količina česa ; najti kaj v majhnih količinah, množinah ; majhna mera česa ; stroj majhne moči ; majhna plača, pokojnina nizka ; bil je majhne postave ; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda ; prostor majhnih razsežnosti ; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo ; novec majhne vrednosti ; majhna vsota denarja ; majhna zmogljivost tovarne
c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv ; zbrala se je majhna družba ; majhna skupina / majhno število ljudi ; število a je manjše od b
č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen ; majhna delavnost organizacij ; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo ; relativno majhne spremembe ; to mu je prineslo majhno olajšanje
f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke ; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek ; teren z majhnim padcem ; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up ; majhna vera ; tvoja ljubezen je majhna
i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec ; majhen obrat, rudnik ; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne ; imeti majhno kmetijo
j) glede na pomembnost: majhni opravki ; majhna napaka, tatvina ; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen ; doma sem čisto majhen ; čudno majhne so bile vse njegove misli ; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike
// slabš. slab , grd , ničvreden : tako majhen si
● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah ; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi ; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda ; imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili kot vljudnostna fraza izraža omejevanje ; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je ; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje ; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
♦ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič

májhno prisl. , nar.
malo : francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli ; pot je peljala majhno navzgor

májhni -a -o sam., nar.
mali : majhni so bili zmeraj zatirani ; naše majhno zdajle spi ; biti z majhnim zadovoljen;

prim. mali 2 , mali 1 , mala , malo , manj , manjši

májhnost -i ž ( ȃ )
1. lastnost, značilnost majhnega: ob otrokovi majhnosti je še bolj vidna očetova velikost ; majhnost pisave / številčna majhnost naroda, skupine / ekspr. pokazati človeka v vsej njegovi majhnosti in veličini ; duhovna majhnost
2. knjiž. kar je malo pomembno, nepomembno: njen osebni svet je sestavljen iz tisočerih majhnosti

májhnosten -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. malenkosten : bil je majhnosten in hudoben

májica -e ž ( á )
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika: obleči majico ; majico bo treba oprati ; majica z okroglim, ovalnim izrezom ; fant v beli, modri majici ; majica in hlače / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi / mornarska majica / spodnja majica del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa
● publ. nositi, obleči rumeno majico biti, postati vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
♦ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap

májička -e ž ( á )
manjšalnica od majica: otroška majička

majílnik -a m ( ȋ )
gozd. orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik

majíti -ím tudi májiti -im nedov. ( ī í; ā )
odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo
● nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati
// nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati

májka -e ž ( ȃ )
zastar. mati : tam je živel s svojo majko / sinovi majke domovine / majka Slava / kot vzklik:, pog. majka mila ; star. žalostna ti majka
♦ etn. majka príšla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere

májnica -e ž ( á )
1. nar. zahodno okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti; španski bezeg : kotiček na vrtu so obdajali zeleni grmi majnic
2. etn., v tržaški okolici praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku meseca maja: fantje so se dogovarjali, kako bodo pripravili majnico
♦ bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria

májnik -a m ( á )
star. peti mesec v letu; maj : bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik
♦ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi

májnikov -a -o prid. ( á )
zastar. majski , majniški : bil je lep majnikov dan / majnikova noč

májniški -a -o prid. ( á )
majski : bil je krasen majniški dan / majniška jutra / vreme je bolj aprilsko kot majniško
♦ bot. majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii ; šol. majniški izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja ; zgod. majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski izjava slovenskih opozicijskih strank leta 1989 z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda

majóličast in majólčast -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. fajančen : majoličasta ploščica
● zastar. majoličasta žepna ruta po barvi podobna majoliki, zlasti modra

majóličen in majólčen -čna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. fajančen : majolična ploščica, vaza

majóličica in majólčica -e ž ( ọ̑ )
nav. ekspr. manjšalnica od majolika: pijmo ga iz majoličice

majólika in majólka -e ž ( ọ̑ )
1. trebušasta glinena posoda z ročajem, zlasti za vino: natakal jim je iz majolike ; lepo okrašena majolika / majolika cvička / izpil je dve majoliki
● ekspr. ves dan je sedel pri majoliki pil vino
2. knjiž. fajansa

majólikast in majólkast -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. fajančen : peč z majolikastimi ploščicami
● zastar. majolikasta ruta ruta, po barvi podobna majoliki, zlasti modra

majonéza -e ž ( ẹ̑ )
gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso ; riba v majonezi ki se prelije z majonezo ; raki z majonezo

majonézen -zna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na majonezo: majonezne sestavine / majonezna omaka, solata

majór -ja m ( ọ̑ )
čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja

majorán -a m ( ȃ )
knjiž. majaron : vejica majorana

majorát -a m ( ȃ )
pravn., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje
// tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata

majoráten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na majorat: majoratno posestvo / majoratna pravica

majordóm -a m ( ọ̑ )
1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma ; politični vpliv majordomov
2. v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom

majoritéta -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. večina : majoriteta in minoriteta / majoriteta glasov / imeti majoriteto v parlamentu

majoritéten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. večinski : majoritetna stranka / majoritetni sistem volitev

majorizácija -e ž ( á )
glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine

majorizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. dobiti večino, preglasovati: manjšino so majorizirali

majórka -e ž ( ọ̑ )
1. nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: po činu je majorka ; majorji in majorke
2. star. majorjeva žena: major in majorka

majórski -a -o ( ọ̑ )
pridevnik od major: majorski čin

májski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan ; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce
♦ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja ; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris

majúskula -e ž ( ȗ )
1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli
2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule

majzéna -e ž ( ẹ̑ )
agr. industrijsko predelana koruzna moka:

màk tudi mák máka m ( ȁ á; ȃ )
kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka ; gojiti mak ; z makom posuti pecivo ; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas ; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum

makadám -a m ( ȃ )
površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: prašen makadam ; vremenski vplivi na makadam / pog. z asfalta smo zavili na makadam makadamsko cesto

makadamizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
grad. izdelovati površino ceste iz povaljanih plasti kamna in peska: makadamizirati gozdno pot

makadamizíran -a -o:
makadamiziran kolovoz

makadámka -e ž ( ȃ ) pog.
makadamska cesta : makadamke je povečini zamenjal asfalt ; slaba, strma makadamka

makadámski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na makadam: makadamsko cestišče / makadamska cesta

makák -a m ( ȃ )
zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca: japonski, javanski makak ; vrste makakov / opice makaki

makáo 1 -a m ( ȃ )
knjiž. svetlo rdeči ara:

makáo 2 -a m ( ȃ )
igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao

mákar prisl. ( ȃ )
zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če

makarón -a m ( ọ̑ )
nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone ; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic ; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata
// pog. testenine : kakšne makarone imaš rajši – špagete ali polžke

makarónar -ja m ( ọ̑ )
pog., slabš. Italijan: hotel za petične makaronarje

makarónov -a -o prid. ( ọ̑ )
gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki: za kosilo je bila juha, makaronovo meso in solata

makarónski -a -o prid. ( ọ̑ )
pog., slabš. italijanski : on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni

makarónščina -e ž ( ọ̑ )
slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini
// italijanščina

makartízem -zma m ( ī )
publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike: odpor proti makartizmu